Sonja Prinčič je pomagala mamicam v najtežjih trenutkih življenja

21/02/2024

Sonja Prinčič, ki je zaključila kariero srednje medicinske sestre, je naredila izjemen vtis na mamice, sodelavke in na svojo predstojnico.

''Delo na porodnem oddelku se zdi čudovito in izjemno lahko, ker imamo večinoma samo zdrave nosečnice in večinoma samo zdrave novorojenčke. Vendar so prvi dnevi mamic in otročičkov izredno težki, prilagajanje na novo življenje pa zahteva izkušnje in strokovno znanje. In tega je imela naša Sonja v izobilju.

Skozi njene roke je šlo ogromno zdravih novorojenčkov, pa tudi bolnih. Ogromno mamic z vsemi možnimi poporodnimi zapleti. In vse to je Sonja spretno obvladovala skozi vso svojo kariero. Ostala je zvesta porodnišnici v vseh njenih pretresih.''

Odlična mentorica mlajšim sodelavkam
''Ko pride v porodništvu do česa hudega, je to res neizmerno hudo. Gre namreč za življenje ali smrt tako otročička kot tudi matere, ki zapusti svojega otročička. In Sonja je vse to doživela. A njena velika zasluga je bila v tem, da je pomagala mamicam, da so si opomogle po izgubi otročička. Tiste, ki so prišle ponovno rodit, so bile vesele, da so spet videle Sonjo, ki jim je pomagala v najtežjih trenutkih življenja.

Sonja je pokazala tudi izjemno potrpežljivost pri mentorstvu mlajših sodelavk. Za vse njeno delo sem ji res hvaležna. Imela sem ta privilegij, da sem lahko kar dobršen del svoje kariere preživela v njeni družbi. Na njo smo se lahko zmeraj zanesli,'' je o novopečeni upokojenki Sonji Prinčič povedala predstojnica ginekološko-porodniške službe Alenka Zavrtanik Čelan.

Name čakajo izleti, vrtiček, peka, hoja
''Zaposlena sem bila 41 let in pol, ves čas v ginekološko-porodniški službi. V tej bolnišnici sem preživela več kot pol svojega življenja. S sodelavkami smo si vse zaupale, včasih smo imele res dobre debate. To je bil moj drugi dom. Bili so lepi in slabi trenutki, a takšno je pač življenje. V bolnišnici je bil hud tempo: delala sem ponoči, vikende in praznike. Zdaj je prišel čas, da se bom lahko bistveno bolj posvetila svoji družini, ki me je večkrat pogrešala.''

''Moji trije vnuki so prav veseli, ker je nona šla v penzijo. Imajo štiri, devet in enajst let. Ta starejša dva trenirata rokomet in nogomet, zato med vikendi hodimo po tekmah. V penziji bom lahko zanju navijala na vsaki njuni tekmi. Ko bodo prišli na počitnice, mi ne bo treba več gledati službenih urnikov. Če bo kakšen od njih zbolel, bom seveda prevzela vlogo medicinske sestre. Če bosta pa sin in njegova žena delala popoldan, bom pa varuška. Dolgčas mi vsekakor ne bo.''

''Zagotovo si bom privoščila kakšen izlet, da spoznam nove kraje. Z veseljem bom obdelovala svoj vrtiček. Tudi pečem rada. Všeč mi je hoja, a ne po hribih in gorah. Raje imam ravnino. Imam torej veliko načrtov, a ne vem, če jih bom lahko prav vse uresničila. Saj za upokojence itak pravijo, da jim vedno zmanjkuje časa,'' pa je svojo načrte za penzijo razkrila Sonja Prinčič.