Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene z Zakonom o pacientovih pravicah, ima pravico do obravnave kršitev v naslednjih postopkih, ki jih ureja ZPacP:
prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo bolnišnice na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za prvo obravnavo kršitve),
druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za drugo obravnavo kršitve).
Določbe ZPacP, ki urejajo postopke za varstvo pacientovih pravic, ne posegajo v predpise, ki urejajo nadzor za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter izvajalcev zdravstvenih storitev.
Za kršitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja se uporabljajo določbe predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja.

Splošna postopkovna načela

Postopki za varstvo pacientovih pravic morajo zagotavljati:

obveščenost in podporo pacientu,
preprosto, pregledno, hitro in učinkovito reševanje,
brezplačno svetovanje in pomoč zastopnika pacientovih pravic,
nepristranskost in poštenost obravnave,
ustrezno sprotno dokumentiranje postopkovnih dejanj udeležencev,
reševanje in končanje postopka tam, kjer je nastal povod zanj,
praviloma ustno obravnavanje,
izključitev javnosti,
možnosti za mirno reševanje sporov.

Glede vprašanja procesne sposobnosti v postopkih za varstvo pacientovih pravic se za paciente, ki niso sposobni odločanja o sebi, smiselno uporabljajo določbe ZPacP, ki urejajo poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki so nesposobni odločanja o sebi. (točka 8 – Otroci, Pacienti s težavami v duševnem zdravju) Kadar o uvedbi postopkov odločajo otrokovi starši, sporazumna odločitev ni potrebna.

Uvedbo postopkov lahko zahtevajo tudi ožji družinski člani ali bližnje osebe, če pacient s tem soglaša. Po pacientovi smrti lahko uvedbo postopkov zahtevajo pacientovi ožji družinski člani.

Pacienti, ki so nesposobni odločanja o sebi, imajo pravico, da se v postopkih obravnave kršitve njihovih pravic v največji možni meri zagotovi njihovo sodelovanje in upošteva njihovo mnenje, če so ga sposobni izraziti in če razumejo njegov pomen ter posledice.

Uveljavljanje kršitev pacientovih pravic po ZPacP ni pogoj za uresničevanje pravice do morebitnega sodnega varstva.

Prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo bolnišnice na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve

Če pacient neposredno med zdravstveno oskrbo izrazi nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, se poskusi nesporazum z dodatnimi pojasnili ali ukrepi odpraviti takoj.

Če pacient z dodatnimi pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, ga zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec seznani s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.

Pristojna oseba

Osebe, pristojne za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, so določene v dokumentu Informacije o pacientovih pravicah.

Če je prva zahteva vložena zoper pristojno osebo, se v bolnišnici za konkretni primer določi namestnika.

Obvezne objave

V bolnišnici imamo na vidnem mestu v čakalnici pred specialističnimi ambulantnimi, ob vhodu na oddelek oziroma v službe, na oglasnih mestih bolnišnice ter na spletni strani bolnišnice objavljeno:

osebno ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko in delovno mesto, kjer se prva zahteva lahko vloži ustno,

podatke o načinu vložitve prve zahteve in času sprejema prve zahteve v bolnišnici,

osebno ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo o možnosti zastopanja ali druge pomoči s strani zastopnika. Navedeno si lahko ogledate na povezavi: Informacije o pacientovih pravicah.

Rok za vložitev prve zahteve

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve.

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe lahko pacient vloži najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi.

Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje.

Ustna zahteva na zapisnik in pisna zahteva

Ustna zahteva se vloži v tajništvu direktorja zavoda.

Ustno zahtevo se sprejme na zapisnik, ki poleg podpisa pacienta in pristojne osebe vsebuje zlasti:

osebno ime, naslov prebivališča in kontaktne podatke pacienta,
opis domnevne kršitve pacientovih pravic,
podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih,
podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,
čas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic,
morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in
morebitni predlog za rešitev spora.
Pacient prejme izvod zapisnika vložene ustne zahteve.

Pisna zahteva, ki vsebuje sestavine iz drugega odstavka, se šteje za popolno prvo zahtevo in se vloži pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je domnevna kršitev nastala.

Če se iz pisne zahteve ne da razbrati, kdo jo je vložil ali če je zahteva žaljiva ali prepozna, se zahteve ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, če je znan. Če pisna zahteva ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za obravnavo, pristojna oseba pacienta pozove, da zahtevo v določenem roku dopolni. Če pacient zahteve v roku ne dopolni, se šteje, da je zahtevo umaknil. V pozivu za dopolnitev zahteve se pacienta opozori na pravne posledice, če zahteve ne bo dopolnil.

Na podlagi predhodne pisne privolitve pacienta lahko pristojna oseba vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavano kršitev.

Postopek po vložitvi prve zahteve

Pristojna oseba po prejemu popolne prve zahteve:

zahtevi v celoti ugodi, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu,
napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, če se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih ta zakon ne ureja,
postopek ustavi, če pacient zahtevo umakne, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu ali
pisno povabi pacienta na ustno obravnavo iz 62. člena ZPacP.

Od vložitve popolne prve zahteve do ustne obravnave iz 62.člena ZPacP ne sme preteči več kot 15 dni.

Na obravnavo se lahko povabi tudi druge osebe, ki imajo znanja s področja obravnavane zadeve in bi lahko pomagale razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev, če pacient s tem soglaša.

Če pacient na ustno obravnavo ne more priti, lahko za sodelovanje v obravnavi pooblasti zastopnika ali drugo osebo ali pa predlaga, naj se zahteva reši brez njegove navzočnosti. Če pacient svojega izostanka do začetka obravnave ne opraviči, pristojna oseba postopek ustavi s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu. Če pacient iz opravičenih razlogov svojega izostanka ni mogel opravičiti, lahko to stori v treh dneh od prenehanja vzroka, zaradi katerega pacient ni mogel priti na ustno obravnavo, vendar najkasneje v 30 dneh od dneva ustne obravnave.

V vabilu na ustno obravnavo se pacienta opozori na pravne posledice neopravičenega izostanka z obravnave.

Ustna obravnava in dogovor o načinu rešitve spora

Pristojna oseba na ustni obravnavi lahko opravi:

pogovor s pacientom,
pogovor z udeleženim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve,
pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanja s področja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev,
pregled zdravstvene ali druge dokumentacije.

O poteku ustne obravnave se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na ustni obravnavi sodelovali. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj.

Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o načinu rešitve spora. Dogovor je sklenjen, ko ga podpišeta pacient in pristojna oseba.

Dogovor o načinu rešitve spora iz prejšnjega odstavka se lahko sklene zlasti o:

ustnem ali pisnem opravičilu,
povračilu nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 eurov,
pridobitvi drugega mnenja,
ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno,
predlogu uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu,
predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov.

Dogovor in rok za njegovo izvršitev sta del zapisnika.

Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouči o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

Obveščanje zastopnika in hramba dokumentacije

Pristojna oseba mora z anonimiziranim zapisnikom o zahtevi in obravnavi kršitve ali s pisnimi zaznamki, s katerimi se postopek zaključi, zaradi spremljanja stanja na področju pacientovih pravic seznaniti najbližjega zastopnika v 15 dneh po koncu postopka, razen kadar je zastopnik v postopku z zahtevo sodeloval kot pacientov pooblaščenec.

Zapisniki in morebitno drugo gradivo, ki je nastalo v postopku z zahtevo, se hrani v bolnišnici v zbirki, ki je ločena od zdravstvene dokumentacije posameznih pacientov, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za dokumentarno gradivo se uporabljajo določbe 41.člena ZPacP. Dokumentarno gradivo se hrani pet let.

na vrh