Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP.

Pacient zdravstvenega pooblaščenca določi s pisnim pooblastilom, na katerem mora biti pacientov podpis overjen pri notarju ali upravni enoti. V pooblastilu lahko pacient določi navodila in usmeritve glede njegove zdravstvene oskrbe ter morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem.

Osebno ime, rojstni in kontaktni podatki pacientovega zdravstvenega pooblaščenca so bolnišnici kot izvajalcu zdravstvenih storitev dostopni prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ) ali centralne zbirke zdravstvene dokumentacije (CZZD). Dostop do podatkov v sistemu KZZ se izvede, če pri zdravstveni oskrbi nastopi položaj, ko pacient ni sposoben odločanja o sebi. Za branje podatkov v sistemu KZZ je pooblaščen zdravnik, ki pacientu nudi zdravstveno oskrbo. Bolnišnica kot izvajalec zdravstvenih storitev v tem primeru stopi v kontakt s pacientovim pooblaščencem in ob prihodu preveri njegovo identiteto in starost.

Pisno pooblastilo lahko pacient kadar koli prekliče s pisno izjavo, pacientov zdravstveni pooblaščenec pa se mu lahko ob vsakem času odpove s pisno izjavo, razen kadar bi odpoved lahko povzročila resno zdravstveno škodo za pacienta.

Izjava o vnaprej izraženi volji:

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, ima pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, če:

bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje,
bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.

Volja iz prve alineje prejšnjega odstavka je za zdravnika zavezujoča, volja iz druge alineje prejšnjega odstavka pa mora biti upoštevana kot smernica pri odločanju o zdravljenju.

Vnaprej izraženo voljo je treba upoštevati, ko nastopi položaj, ki ga predvideva opredelitev in če hkrati ne obstoji utemeljen dvom, da bi pacient voljo v teh okoliščinah preklical.

Vnaprej izražena volja mora biti dokumentirana.

Izbrani osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic pacienta pred izjavljanjem vnaprej izražene volje natančno poučita o pomenu in posledicah njegove odločitve. Ugotovitev identitete pacienta, ugotovitve glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka, osnovna pojasnila ter podpisi pacienta, izbranega osebnega zdravnika in zastopnika pacientovih pravic so sestavni del vnaprej izražene volje pacienta.

Pisna izjava iz prvega odstavka velja pet let in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odločanja o sebi kadar koli s pisno izjavo prekliče.

Podatek o tem, da je pacient dal izjavo o vnaprej izraženi volji, je zdravniku dostopen prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije.

Za postopek zapisa, izbrisa in dostopa do podatkov o izjavi o upoštevanju vnaprej izražene volje se smiselno uporabljajo določbe 2. in 4. do 7. člena Pravilnika o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene volje.

Podatki, ki se vpisujejo v sistem KZZ, so:

dejstvo, da je pacient dal vnaprejšnjo izjavo,
kraj hrambe oziroma oseba, ki vnaprejšnjo izjavo hrani in njeni kontaktni podatki,
datum vnaprejšnje izjave in datum veljavnosti vnaprejšnje izjave.

Če nastopi položaj iz prvega odstavka, je oseba, ki hrani pacientovo vnaprejšnjo izjavo, dolžna to predložiti na vpogled bolnišnici na njen poziv.

Izključitev oseb, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi

Za postopek zapisa, izbrisa in dostopa do podatkov o izključitvi oseb, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi v skladu s 33. členom ZPacP, se smiselno uporabljajo določbe 2. do 7. člena Pravilnika o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene volje.

Na pisni izjavi, s katero pacient izključi osebe, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi, overitev podpisa pacienta ni potrebna. Za potrebe zapisa podatkov v sistemu KZZ, lahko ZZZS zahteva, da pacient izjavo predloži osebno. V sistemu KZZ se zapiše bistvena vsebina izjave.

Poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki niso sposobni odločanja o sebi

Otroci

Kadar otrok ni sposoben privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, se ta sme opraviti le, če ga dovolijo njegovi starši ali skrbnik oziroma skrbnica. Enako velja za posebne vrste privolitev iz tretjega odstavka 26. člena Zakona o pacientovih pravicah, če zakon ne določa drugače.

Šteje se, da otrok do 15. leta starosti ni sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da je za to sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom. Šteje se, da je otrok, ki je dopolnil 15. let starosti, sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da za to ni sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom.

O privolitvi odločata starša praviloma sporazumno.

Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, se zahteva privolitev obeh staršev, razen kadar:

eden od staršev ni znan ali je neznanega bivališča,
je enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica,
eden od staršev zaradi začasne zadržanosti mnenja ne more dati pravočasno brez nevarnosti za nastanek resne zdravstvene škode za otroka,
eden od staršev ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pacientovo sposobnost odločanja o sebi.

Za privolitev za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, se uporabljajo določbe 27. člena Zakona o pacientovih, ki veljajo za privolitev.

Kadar se starša o operativnem ali drugem medicinskem posegu, povezanem z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinskem posegu, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, ne moreta odločiti sporazumno, lahko predlagata, da jima pri tem pomaga ali odloči organ, ki je za to pristojen po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

Za druge medicinske posege oziroma zdravstveno oskrbo, ki ne predstavlja posegov oziroma oskrbe iz prejšnjega odstavka, lahko da privolitev tisti od staršev, ki je takrat, ko se privolitev daje, prisoten. Če sta prisotna oba in ne soglašata, zdravnik pridobi soglasje konzilija v največjo možno korist otroka, če to ni mogoče, pa od drugega zdravnika, ki dotlej ni bil in pozneje ne bo vključen v pacientovo zdravljenje. Odločitev podpišejo eden od staršev, ki soglaša z medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo, in člani konzilija oziroma zdravnik, ki je dal soglasje.

Otrok ima pravico, da se kadar o njegovi zdravstveni oskrbi odločajo druge osebe, kolikor je najbolj mogoče upošteva njegovo mnenje, če ga je sposoben izraziti in če razume njegov pomen ter posledice.

Na način, kot je določen v prejšnjih odstavkih, uveljavlja otrok tudi druge pravice iz 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, če ta zakon ne določa drugače.

Omejitev odločanja staršev oziroma skrbnika

Nujna medicinska pomoč se lahko opravi tudi, kadar jo starši ali skrbnik zavrnejo.

Pacienti s težavami v duševnem zdravju

Kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, se ta sme opraviti le, če ga dovoli zakoniti zastopnik.

Če pacient iz prejšnjega odstavka nima zakonitega zastopnika, bolnišnica obvesti pristojni organ za začetek postopka za postavitev zakonitega zastopnika.

Če zdravnik ugotovi, da zakoniti zastopnik ne odloča v najboljšo zdravstveno korist pacienta, o tem obvesti organ, ki je postavil zakonitega zastopnika, za zagotovitev ustreznega zastopanja.

Dokler pacientu s težavami v duševnem razvoju ni postavljen zakoniti zastopnik, lahko privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo dajo osebe, ki so sposobne odločanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, in sicer v naslednjem izključujočem vrstnem redu:

pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti,
pacientovi otroci ali posvojenci,
pacientovi starši oziroma posvojitelji,
pacientovi bratje ali sestre,
pacientovi stari starši,
pacientovi vnuki.

Če osebe iz posamezne alineje prejšnjega odstavka ne dosežejo soglasja o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, odloči o tem zdravnik, ki ga zdravi, pri čemer upošteva podana mnenja in pacientovo največjo zdravstveno korist.

Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za privolitve iz tretjega odstavka 26. člena ZPacP.

Na enak način uveljavlja pacient s težavami v duševnem razvoju tudi druge pravice iz 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, če zakon ne določa drugače.

Zakoniti zastopnik in druge osebe, navedene v zgornjih alineah ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči pacientu s težavami v duševnem zdravju.

Začasna nesposobnost odločanja o sebi

Kadar pacient začasno ni sposoben odločanja o sebi, se uporabljajo določbe prvega, četrtega, petega in šestega odstavka.

Na enak način uveljavlja pacient, ki je začasno nesposoben odločanja o sebi, tudi druge pravice iz 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, če zakon ne določa drugače.

Zakoniti zastopnik in druge osebe, določene v 6-ih alineah pri "Pacientu s težavami v duševnem razvoju" ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči pacientu, ki začasno ni sposoben odločanja o sebi.

na vrh